Interpolacijo omenjamo, ker je pomembna za izdelavo lastnih geostatističnih slojev.

Interpolacija (prostorska) je metoda in hkrati postopek za določitev vrednosti ploskve (denimo atributa z) ali vrednosti iskane funkcije na nepoznani točki in lokaciji na podlagi poznanih vrednosti iskanega atributa na okoliških točkah. (Šumrada, 2005)

To pomeni, da z interpoliranjem podatkov, lahko pridobimo informacijo o vrednostih na neznanih območjih. Poznamo točkovno in območno interpolacijo, ki se dodatno delita na globalne in lokalne metode. Pri globalni interpolaciji se upoštevajo vsi podatki obravnavanega območja naenkrat. Načelo lokalnih interpolacij temelji na predpostavki, da imajo vrednosti na bližjih lokacijah večji vpliv kot na bolj oddaljenih. (Cerar, 2012).

QGIS ponuja različne metode interpolacije 2D vektorskih in rastrskih podatkov, kot so triangulacijska interpolacija (ang. triangular irregular network-TIN), metoda inverzne utežene razdalje (ang. inverse distance weighted - IDW), modificiran IDW (ang. modified quadratic Shepard interpolation), dvodimenzionalni interpolacijski spline (b-spline) in krigiranje (običajno, enostavno, univerzalno, regresijsko). Na voljo so tudi orodja za 3D interpolacijo iz GRASS modula, kot je npr. v.surf.bspline.

Z interpolacijo točkovnih geoprostorskih podatkov je možno izdelati rastrski sloj, ki je lahko namenjem dodatnim prostorskim analizam ali prikazu.