Študijski primer 2:
V študijskem primeru analiziramo stanje v okolici komunalnih odlagališč.
Ali imamo v Sloveniji poseljena območja v bližini komunalnih odlagališč?
Da bi dobili odgovor na vprašanje, smo začeli s prenosom podatkov:
- Število prebivalcev - mreža 500 m, 2017 (STAGE II)
- Odlagališča (točke) (Geoportal ARSO)
Po prenosu podatke razširimo ter jih uvozimo v QGIS.
Naslednji korak je izvajanje geometrijskega preseka točk, ki predstavljajo komunalna odlagališča in mreže prebivalcev. Da bi zagotovili, da po preseku ne filitriramo odlagališča, ki niso direktno na mreži, ampak v bližini, bomo izvedli presek 20-metrskega pasu točk in mreže prebivalcev.
Pas izvedemo s funkcijo Fixed distance buffer.
Da bi pridobili območja, ki se prekrivajo z mrežo prebivalcev, smo uporabili orodje Spajanje podatkov. Definirali smo vhodna sloja in pogoje spajanja.
Od 79 komunalnih odlagalijš se jih 43 nahaja na poseljenem območju.
Da bi razumeli razpršenost števila prebivalstva, smo pripravili histogram (Orodjarna paketnih obdelav -> Vector layer histogram).
Iz histograma lahko razberemo, da ima večina območij v okolici komunalnih odlagališč manj kot 100 prebivalcev. V računskem orodju 
smo izračunali, da je mediana 14 prebivalcev.
Zanima nas, kje se nahajajo odlagališča, ki močno odstopajo od srednjih vrednosti. Iz histograma lahko takoj opazimo enega, ki ima cca. 250 prebivalcev v okolici in enega, ki ima cca. 550.
Označili smo vsa komunalna odlagališča, ki imajo več kot 200 dodeljenih prebivalcev. Označene elemento smo izvozili (postopek, opisan v Štuidjskem primeru 1) ter elemente presekali s slojem naselij, da lociramo odlagališča.
Po preseku vidimo, da je se odlagališči nahajata na območju dveh naselij: Slovenski Javornik in Vrhnika.
Na koncu smo vizualno pregledali rezultate, da ocenimo točnost presekov.
